Pokličite nas 070 221 221

Ulica Goce Delčeva 1, Ljubljana

TESNOBA ali ANKSIOZNOST 

Tesnoba ali anksioznost je naraven odziv telesa na neprijetno situacijo. 

Tesnoba je čustvo, ki naravno varuje posameznika pred določeno neprijetno situacijo. 

Navadno ga spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres. Pri zdravem posamezniku se tesnoba pojavi samo ob neprijetnih situacijah, z omiljenimi simptomi in le za krajši čas, dokler posameznik ne poišče rešitve dane situacije. 

O tesnobi ali anskioznosti kot bolezni govorimo, ko se neprijetno počutje pojavlja prepogosto, ob situacijah, ki prej niso bile sporne za posameznika in je tudi odziv telesa na situacije precej buren, težko obvladljiv in traja dalj časa. Če je tesnoba tako močna, da posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, če vztraja, tudi ko nevarnosti ni več, če posameznik tesnobnosti ne more nadzorovati oziroma če tesnobnost nadzoruje njega, gre za bolezensko tesnobo ali anksiozne motnje. Dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj so prisotni precej časa pred razvojem motenj. 

Dejavniki, ki spodbujajo razvoj anksiozne motnje so:

 

  • anksiozne motnje v družini, 
  • perfekcionizem, 
  • želja in potreba po nadzoru nad položajem, 
  • velika potreba po varnosti …

Dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje:

 

  • dalj časa trajajoč stres,
  • različni neprijetni dogodki v okolju, 
  • zdravstvene težave, 
  • izgube (smrt v družini, prometna nesreča, razpad zveze,
  • denarne težave, izguba delovnega mesta), 
  • osamljenost. 
  • nezaupanje vase, 
  • nezaupanje v možnost rešitve, 
  • težave v medosebnih odnosih, 
  • težave v službi … 

SIMPTOMI ANKSIOZNIH MOTENJ 

 

Nekateri simptomi anksioznih motenj so zelo podobni simptomom depresije, saj se depresija in tesnoba pogosto zelo prepletata. Velikokrat se pojavijo tudi med depresijo in takrat še dodatno krepijo simptome depresije, človeka

prav tako ovirajo in so enako moteči kot simptomi depresije. 

SIMPTOMI:   

  • potenje,         
  • tresenje,        
  • pospešen utrip srca,        
  • glavobol,         
  • slabost,         
  • napetost v mišicah,        
  • oteženo dihanje,         
  • težave s požiranjem,          
  • vrtoglavica,         
  • otrplost,         
  • nespečnost,         
  • nočne more,        
  • bolečina v žlički,        
  • občutek oklepa okrog prsnega koša …

TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA    

 

Pri posamezniku, ki doživlja bolezensko tesnobo ali anksiozno motnjo je potrebno vzpostaviti ravnovesje. Tradicionalna kitajska medicina anksiozno motnjo zdravi s terapijami akupunkture in zeliščnimi prehranskimi dopolnili. Pomembno je, da posameznik v času terapije ne uživa kave, alkohola, pekočih začimb in čokolade.

Ta živila namreč krepijo simptome anksioznosti. Potrebno je tudi spremeniti življenjski slog. Vsak dan oditi na sprehod, vsaj za 15 minut. Lahko je to odločitev, da greste v službo, trgovino, po opravkih peš, namesto z avtom. Pomembno je gibanje vendar pa le to ne sme biti pretirano. Dalj časa trajajoč tek, vožnja s kolesom, trening, ki povzroči pospešeno dihanje in potenje lahko škodi razvoju bolezni. Bolj primerne so mirnejše oblike rekreacije, kot so hoja,

joga, pilates, mestno kolesarjenje ipd. 

PREHRANA

 

Pomembno je, da si zagotovite redne obroke, ki naj bodo

hranljivi. Prehranjujte se po letnih časih, sezonsko, lokalno, po možnosti ekološko. Vsaj en obrok dnevno naj bo topel. Zagotovite zadosten vnos vode v telo, vsaj 1,5 litra dnevno. 

SPANJE

 

Pomembno je, da spite 8 ur dnevno. Zvečer hodite redno spati med 21.30 in 22.30. 

SPROŠČANJE

 

Izvajajte dejavnosti, ki vas sproščajo. Poslušanje glasbe, branje knjige, joga, pilates, meditacija. Kadar se znajdete v situaciji, ko začutite stisko se ulezite in predihajte situacijo. Vdih skozi nos, začutiti ga morate pod popkom in izdih skozi usta. Vse mirno, brez pretiranega napora. 

AKUPRESURNE TOČKE  

 

V času stiske si lahko masirate te tri akupresurne točke. Pritiskati morate do bolečine 3-5 minut na posamezno

točko. Ob tem poskušajte umirjeno dihati – vdih skozi nos in izdih skozi usta. 

Ki 3: notranja stran gležnja,

okrogla kost: širina palca od kosti navzdol proti ahilovi tetivi.

Yin Tang: med obema obrvema.

Ht 7: notranjost roke, na zapestju, pod kostjo.

Pri tesnobni bolezni ali anksiozni motnji je odločilno to, da čim prej prepoznamo znake bolezni. Prej kot jih boste začeli zdraviti, lažja bo ozdravitev. Psihične motnje in bolezni so še vedno stigmatizirane. V času pandemije se je življenje marsikoga obrnilo, posledica je lahko tudi tesnobna bolezen. Ne čakajte na jutri, ukrepajte danes.  

In ne pozabite, BOLEZEN NE IZBIRA, VI LAHKO.