TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA

Pristop tradicionalne kitajske medicine k zdravljenju je bistveno drugačen od pristopa najbolj razširjene in najširše uveljavljene zahodne medicine. Zdravnik tradicionalne kitajske medicine namreč pacienta obravnava na psihofizični ravni, tako pa celostno (holistično) rešuje vzroke bolezni in ne le odpravlja njihove simptome. 

Orodje zdravljenja tradicionalne kitajske medicine so meridiani – energetske poti, po katerih se pretaka qi (v slovenščini se pojavlja tudi v zapisu chi ali či oziroma v prevodu življenjska energija, bioenergija ali življenjska sila). 

Ko je qi v ravnovesju, je telo zdravo in posameznik nima težav. Kadar qi pade iz ravnovesja – bodisi v presežek bodisi v šibkost – pa se pojavijo težave. Sprva so odstopanja od zdravega stanja telesa manjša. Odrazijo se lahko v spremembah pri spanju, prebavi, počutju, moči … Kasneje pa se lahko razvijejo v bolezensko stanje. 

Zdravnik tradicionalne kitajske medicine tako lahko že pred nastankom bolezni zazna porušeno ravnovesje qija v telesu in z različnimi metodami skuša vzpostaviti ponovno ravnovesje ter s tem ozdraviti posameznika. 

Zdravnik tradicionalne kitajske medicine teži k uravnovešenosti qija in jina in janga. Na podlagi diagnostičnega pregleda pridobi informacijo o stanju uravnovešenosti v telesu in glede na to predpiše ustrezno zdravljenje. Anatomija telesa je sicer pomembna, vendar ima prednost harmonično delovanje telesa in narave, pomembni so notranji in zunanji dejavniki.